še malo, pa grem na "dopust". dopust je tako hecna beseda, a ni, od nekdaj je spadala v sfero odraslosti, službe in plače. tako da bom raje rekla, da grem na
počitnice. in počitnice imam zelo rada. počitnice, ki po šolsko trajajo dva meseca, okej, skoraj tri za nas faksirajoče. moje počitnice so bile vedno razdeljene med dom, vasjo, morjem ali bazeni, hišo enih in drugih starih staršev, zadnja leta pa tudi ljubljano.
poletja doma so lepa. naša hiša je mrzla, vstajam zgodaj, ko je svetloba tako luštna in je moja soba v kreativnem razsulu. poleti vedno počnem vse in še več. ob postelji imam nakopičene razne revije (burdo, art & decoration, schoner wohnen in že sedemnajstkrat prebrane ambiente in še vse možno), na mizi pa se izmenjujejo blago in šivalni stroj, risalni listi in barve, linolej in nožki in še druge malenkosti. potem grem malo ven, ležat na visečo mrežo ali dekco in brat kakšno debelo knjigo, vmes pa hodim v gredo po kumarce in korenčke, da imam kaj za grizljat. ob večerih grem na vas, da vržem kakšen ristanc s sestričnami in sestrcami, driblam žogo z bratranci, se pustim guncat na viseči mreži in prepevam hecne pesmice, pletem zapestnice iz marjetic in se objemam in crkljam. kdaj me pripravijo do tega, da prespim na senu ali v naši gozdni rezidenci, potem pa celo noč ne spim, ker me je strah, me slama zbada v križ in podobno. v takih večerih me sestrične (3-9 let) ponavadi hihitajoče sprašujejo, če sm se že kdaj lupčkala s fantom in potem se kremžijo in govorijo fuj! blek!, ali pa me sprašujejo, če se lahko namažejo z mojo labelo ali pomerijo zapestnico.
k mami sem do nedavnega hodila vsako poletje vsaj za nekaj dni. oblačila sem si zložila na poličke z ogledalom, knjige na škripajočo nočno omarico in vsak večer zleknjena v sto let stari zakonski postelji s strahom prižigala nočno lučko, ker je bila električna napeljava tako zanič. kdaj sva z mamo sedeli na mini balkonu, obraslem s trto in okrašenem z rožami, jaz sem brala, mama pa tudi, ali pa je vezla. med nama se je štorasto prekladala lajka, zlata prinašalka. zvečer smo vse tri odšle na sprehod, včasih ob potoku do cerkve, včasih prav do jezera. ampak zdaj je zgornje nadstropje mamine hiše prevzela sestra in ta poletja so odšla za zmeri.
ljubljana je spet čisto drug prostor. ponavadi ostanem, zato ker delam. v ljubljani se vsak večer nekaj dogaja. ana desetnica, trnfest pa še kaj vmes. lepo je it samo na en hladen pirček z biciklčkom do mesta. lani sem skoraj en mesec vsak dan, ko sem prišla z dela, slikala rojstnodnevno darilo za (takrat) fanta. se spomnim, kot bi bilo danes zjutraj in ne skoraj leto nazaj.
letos pa ne vem. najprej po nekaj letih bazenčkanje s femili. zaloga knjig je nabrana. ležanje v senčki in občasen skok v vodo, kakšnemu potunku se tudi ne bom mogla izogniti, zvečer bom poskusila odteči kakšno turo, obljubim. potem pa še kakšno morje, če bom pri volji. septembra pa london, morda pariz. ampak to je še daleč, poletje bo dolgo.
kakšni so pa kaj vaši plani?
vam želim, da bi se imeli lepo.
počitniško.
še malo, pa grem na "dopust". dopust je tako hecna beseda, a ni, od nekdaj je spadala v sfero odraslosti, službe in plače. tako da bom raje rekla, da grem na počitnice. in počitnice imam zelo rada. počitnice, ki po šolsko trajajo dva meseca, okej, skoraj tri za nas faksirajoče. moje počitnice so bile vedno razdeljene med dom, vasjo, morjem ali bazeni, hišo enih in drugih starih staršev, zadnja leta pa tudi ljubljano.
zelo srčkani so tudi tile spodnji. malo višji model, ampak to pomeni samo več variacij nošnje. in presenetljivo mi je všeč tudi pozlačen/pobroniran? del. pomerila bom oboje {če jih bodo seveda še imeli :}.
ah, morala sem se malo sprostit. zadnja 2 dneva sta bila ubijalska. neonsko roza nohti pomagajo. in en lauf čez hribe in doline zvečer, da si zluftam misli.
